Over the past decades, plagiarism has been classified as a multi-layer phenomenon of dishonesty that occurs in higher education. A number of research papers have identified a host of factors such as gender, socialisation, efficiency gain, motivation for study, methodological uncertainties or easy access to electronic information via the Internet and new technologies, as reasons driving plagiarism. The paper at hand examines whether such factors are still effective and if there are any differences between German and Slovene students’ factors influencing plagiarism. A quantitative paper-and-pencil survey was carried out in Germany and Slovenia in 2017/2018 academic year, with a sample of 485 students from higher education institutions. The major findings of this research reveal that easy access to information-communication technologies and the Web is the main reason driving plagiarism. In that regard, there are no significant differences between German and Slovene students in terms of personal factors such as gender, motivation for study, and socialisation. In this sense, digitalisation and the Web outrank national borders.

Background/Purpose: Artificial intelligence (AI) impacts our everyday lives, from business to social areas, and, in recent years, more and more education. This paper aims to discuss using artificial intelligence tools for educational purposes from the student’s perspective. Methods: A quantitative approach was used for the research using the questioning method. Data were collected using an e-survey. The questionnaire contained closed questions referring to (i) general data, (ii) the use of specific artificial intelligence tools, and open questions (iii) about using artificial intelligence for study purposes. Parametric Independent – Samples t-Test and One-Way ANOVA tests were used for normal and near-normal distributions of the responses. Results: The study conducted with 258 university students in Slovenia reveals a general familiarity with AI concepts yet with a limited ability to articulate this understanding. Popular AI tools like ChatGPT and Grammarly are predominantly used for information retrieval and idea generation. Notable differences in AI tool usage were observed based on gender and field of study. Conclusion: The rapid advancement of AI is significantly transforming higher education. Integrating AI into education fosters the development of adaptive, personalized, and inclusive learning environments. Due to the study’s limited sample size and geographic focus, further research with more diverse samples is needed to understand global AI tool usage in higher education fully.

Hiter razvoj tehnologije spreminja zahteve po znanju in spretnostih za opravljanje mnogoterega dela. S pojavom avtomatizacije in umetne inteligence prihaja do velikih sprememb na delovnih mestih. Določene veščine zaposlenih sčasoma ne bodo več potrebne. Pojavila pa se bo potreba po drugih znanjih in spretnostih, od katerih je eno prav gotovo kritično razmišljanje. V poglavju je najprej predstavljeno, kaj kritično razmišljanje je in kaj ni. Nato so opredeljene sposobnosti, potrebne za kritično razmišljanje, in morebitne ovire, ki le-to otežujejo. Na koncu je predstavljen Paul-Elderjev koncept kritičnega razmišljanja, ki ga lahko zaposleni koristijo za učinkovitejše delo na delovnem mestu in sprejemanje boljših odločitev.

Uporabniška izkušnja ima ključno vlogo pri uspešnosti in učinkovitosti e-izobraževalnih okolij. Kljub naraščajočemu številu raziskav na tem področju pa še vedno primanjkuje ažurnih in celovitih analiz, ki bi sistematično prikazale razvoj in trende raziskav uporabniške izkušnje v e-izobraževanju. Namen članka je analizirati raziskovalne smernice ter prepoznati teme in tehnologije povezane z uporabniško izkušnjo v e-izobraževalnem kontekstu. Študija temelji na bibliometrični analizi znanstvenih objav, zbranih iz baze podatkov Web of Science, pri čemer je bila za vizualizacijo in identifikacijo tematskih grozdov uporabljena programska oprema VOSviewer. Rezultati kažejo, da se med pomembnejše raziskovalne teme na področju uporabniške izkušnje v e-izobraževanju uvrščajo uporabniška izkušnja v e-izobraževanju, dojemanje uporabniške izkušnje, podatkovno podprti e-izobraževalni sistemi, interaktivna učna okolja, razširjena resničnost, oblikovanje uporabniških vmesnikov, mobilno učenje ter izzivi uporabniške izkušnje v e-izobraževanju. Identificirali smo tudi tehnologije, ki se v kontekstu uporabniške izkušnje in e-izobraževanja najpogosteje pojavljajo. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju področja uporabniške izkušnje v e-izobraževanju ter podaja celovito sliko omenjenega področja, ki lahko služi kot izhodišče za prihodnje raziskave.

Prispevek obravnava izobraževanje na področju geografskih informacijskih sistemov na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru in sicer na študijskem programu Krizni management visokošolskega strokovnega študija. Geografski informacijski sistemi so eden izmed ključnih elementov vsake resne organizacije, ki obravnava krizne dogodke. Uporaba geografskih informacijskih sistemov zahteva veliko interdisciplinarnega znanja s področja informatike, baz podatkov, programiranja, statistike, kartografije in seveda s področja, kjer se ga uporablja. Zato je tudi izobraževanje s področja omenjenih sistemov zahtevno in dolgotrajno. Osnovni gradniki geografskih informacijskih sistemov so strojna in programska oprema, podatki, metodologija in ljudje. S premišljeno uporabo geografskih informacijskih sistemov lahko lažje in bolje razumemo dogodke pred, med in po kriznih situacijah in s tem tudi medsebojne povezave, vzorce in značilnosti. V prispevku so opisane značilnosti in predlogi, ki smo jih pridobili v izobraževalni praksi. Priporočila se nanašajo na delo s študenti, prikazani so preizkušeni pristopi in načini za izvajanje predavanj ter vaj ter priporočila za nameščanje, upravljanje in vzdrževanje samega sistema in drugo. Podani so nekateri predlogi za odpravljanje nelagodja pri študentih, saj se nekateri prvič srečujejo s tako kompleksnimi informacijskimi sistemi.