Primož Pavlin

Primož Pavlin

Auto-generated profile, based on publicly available information

Primož Pavlin

Orodja Stranicah pri Zrečah odkrili več bronastih predmetov nakita pločevine in

Research Focus & Metrics

Academic Career Length

6Years (2021-Present)

(Calculated once Scilit publication data is synced: current year − year of first publication + 1)

Representative Publications

View All Publications
17 February 2023
Verified
Book
Open access
PDF file
PPPrimož Pavlin
Primož Pavlin
Bronze Age sickles occur in the thousands in Europe. The initial area of the current study is southeastern Europe, but indirectly the study covers the entire occurrence area of tanged sickles - from Denmark to southern Italy and from Britain to Ukraine. More than 6,000 sickles from more than 1,200 sites are recorded. More than a hundred years have passed since the first, rough typological classification. Several new typologies have been developed in the last third of the last century. Since the proposed typologies seemed too loose to the author, he has created a new, original and very precise typology, which consequently allows a much more accurate chronological determination of the individual variants of sickles. The differences between some variants are so small that they seem negligible at first sight. As it turns out, however, it is possible to identify sickles made in the same workshop or even according to the same model on the basis of such minor details. In this way, the author has managed to determine the original geographical areas of individual types or groups of tanged sickles and to make their chronological determination. The Carpathian Basin is characterised by sickles without a hole in the tang, while sickles with a pierced tang are characteristic of the area north and west of it. In the younger part of the Urnfield Culture, in the area of eastern France, southern Germany and Switzerland, sickles without spurs occur, either with pierced or unpierced tang. They also occur sporadically in the Carpathian Basin and are an indicator of contacts between the West and the East. Of particular interest is the distribution of variants with sickles made according to the same model. Some of them prove contact between communities over long distances, even over more than a thousand kilometres. An interesting idea expressed in the conclusion is that the large hoard finds in the east of the Carpathian Basin, in which sickles are also massively represented, may represent accumulations of wealth from the salt trade. Sickles were therefore not only agricultural tools, but also a pre-monetary means of payment. Bronastodobni srpi se v Evropi pojavljajo v tisočih. Izhodiščno območje pričujoče raziskave je jugovzhodna Evropa, posredno pa je v raziskavo zajeto celotno območje pojavljanja jezičastoročajnih srpov - od Danske do južne Italije in od Velike Britanije do Ukrajine. V obravnavo je zajetih več kot 6000 srpov, z več kot 1200 najdišč. Od prvih, grobih tipoloških delitev je minilo že več kot sto let. V zadnji tretjini prejšnjega stoletja je nastalo več novih tipologij. Ker so se avtorju zdele predlagane tipologije preohlapne je izdelal novo, originalno, zelo precizno tipologijo, ki posledično omogoča dosti bolj natančno časovno opredelitev posameznih različic srpov. Razlike med nekaterimi različicami so tako majhne, da se zdijo na prvi pogled zanemarljive. Vendar kot kaže, je možno ravno na podlagi takšnih drobnih razlik izluščiti srpe, ki so nastali v isti delavnici ali celo po istem modelu. Na ta način je avtorju je uspelo izluščiti izvorna geografska območja posameznih tipov oz. skupin jezičastoročajnih srpov in njihovo časovno uvrstitev. Za Karpatsko kotlino so tako značilni srpi brez luknje v ročaju, za območje severno in zahodno od nje srpi s preluknjanim ročajem. V mlajšem delu kulture žarnih grobišč se na območju vzhodne Francije, južne Nemčije in Švice pojavljajo srpi brez izrastka, bodisi s preluknjanim ali nepreluknjanim ročajem. Ti so posamično prisotni tudi v Karpatski kotlini in so pokazatelj stikov med zahodom in vzhodom. Posebej zanimive so razprostranjenosti različic, ki vključujejo tudi srpe, izdelane po istem modelu. Nekatere od njih dokazujejo stike med skupnostmi na dolge, tudi več kot tisoč kilometrske razdalje. Zanimiva je misel, izražena v zaključku, po kateri naj bi veliki depoji na vzhodu Karpatske kotline, v katerih so množično zastopani tudi srpi, predstavljali akumulacije bogastva, pridobljenega s trgovino s soljo. Srpi so bili potemtakem, poleg poljedelskega orodja tudi pred monetarna oblika plačilnega sredstva.

13 June 2021 in Arheološki vestnik
Verified
Journal Article
Open access
PDF file
TBTina Berden
Tina Berden
PPPrimož Pavlin
Primož Pavlin
V članku so predstavljeni rezultati zaščitnih izkopavanj na zemljišču Antona Humka v Dobovi, kjer so leta 1981 naleteli na 34 grobov. Sodijo v pozno bronasto dobo, rimsko dobo in zgodnji srednji vek. Iz teh obdobij so v bližini znana še druga najdišča, ki kažejo, da je bilo območje Brežiških vrat gosto poseljeno.

14 June 2024 in Arheološki vestnik
Verified
Journal Article
Open access
PDF file
PPPrimož Pavlin
Primož Pavlin
PTPeter Turk
Peter Turk
RURafko Urankar
Rafko Urankar
DJDraškO Josipovič
DraškO Josipovič
Poleti leta 1998 so pri urejanju parkirišča na Jelenovem klancu v Kranju izvedli zaščitna izkopavanja. V naravni niši pod konglomeratno steno so naleteli na depo, ki ga sestavlja več kot 400 bronastih predmetov – orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti ter železova žlindra in železova ruda. Predmeti v depoju so iz obdobja med 10. in 8. st. pr. n. št., ko so bili verjetno tudi odloženi. Kemična sestava predmetov, predvsem uhatih sekir, v leguri izkazuje razmeroma velike deleže svinca in v nekaj primerih tudi železa. V bližini depoja so v naselbinskih plasteh odkrili številne sočasne keramične najdbe in bronasti igli, nedaleč stran pa je bil tudi sočasen skeletni grob novorojenčka.

14 July 2023 in Arheološki vestnik
Verified
Journal Article
Open access
PDF file
PPPrimož Pavlin
Primož Pavlin
PSPetra Stipančić
Petra Stipančić
Leta 2002 so na pobočju Gorjancev v bližini Gorenjega Suhadola naleteli na večji depo bronastih predmetov. Sestavljajo ga napadalno orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti. Časovni razpon predmetov sega od srednje bronaste dobe do začetka mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč. Primerjave za večino predmetov iz depoja se najdejo v depojih druge stopnje KŽG iz Karpatske kotline in z zahodnega Balkana.

7 July 2022 in Arheološki vestnik
Verified
Journal Article
Open access
PDF file
PPPrimož Pavlin
Primož Pavlin
S sondiranjem, opravljenim leta 1998, smo odkrili, da je bilo Gradišče obljudeno v petih arheoloških obdobjih. Najstarejši obiski vzpetine segajo morda že v neolitik, vsekakor pa v starejši del bakrene dobe, ko vzpetina še ni bila utrjena. V pozni bronasti dobi je naselje dobilo lesen opaž, napolnjen z zemljo, ki je svoj konec doživel v požaru. V starejši in mlajši železni dobi je bilo naselje obdano s kamnitim suhim zidom. V halštatski dobi je bil zid širok okoli 2 m, v latenski je bil ožji, v širino je meril okoli 1,2 metra. Posamezne najdbe govorijo za prisotnost človeka tudi v času pozne antike. Ker pa iz tistega časa ni sledov utrditve, je vzpetina verjetno služila kot občasno pribežališče.

23 October 2025 in Arheološki vestnik
Verified
Journal Article
Open access
PDF file
PPPrimož Pavlin
Primož Pavlin
BKBine Kramberger
Bine Kramberger
SJSaša Djura Jelenko
Saša Djura Jelenko
JHJožica Hrustel Hercigonja
Jožica Hrustel Hercigonja
DHDavid Heath
David Heath
MNMarijan Nečemer
Marijan Nečemer
Jeseni 2022 so iskalci arheoloških najdb z detektorji kovin v Stranicah pri Zrečah odkrili več bronastih predmetov. Našli naj bi jih na petih različnih mikrolokacijah na pobočju vzhodno in zahodno od kamnoloma. Dvesto šestdeset kosov in tri fotografije z bolje ohranjenimi predmeti so bili predani delavcem Koroškega pokrajinskega muzeja. Pregled artefaktov je pokazal, da gre za dele orožja, orodja, nakita, pločevine in ingotov, katerih časovni razpon sega od srednje in začetka mlajše bronaste dobe (Bd C/D) do konca žarnogrobiščnega obdobja oz. začetka starejše železne dobe. Večina predmetov ima primerjave v depojih druge stopnje kulture žarnih grobišč v Karpatski kotlini, na zahodnem delu Balkana, v vzhodnem Sredozemlju in Italiji. Kemijske analize, izvedene z metodo induktivno sklopljene plazme z masnim spektrometrom (ICP-MS), so pokazale na odstopanje v sestavi brona v primerjavi z obema okvirno sočasnima depojema v jugovzhodnih Alpah po višjem deležu niklja med nelegirnimi elementi.