Digital identity is becoming one of the core elements during the digitalization age, when more and more processes and interactions are taking place in the digital sphere. Therefore, current identity management approaches will define how these interactions will look in the future, but different fields and communities often approach management with their own solutions and tools, despite their similarities. This includes decentralized digital identities, where the identity is managed with asymmetric cryptographic keys, and no centralized entity oversees the whole identity system. This paper focuses on managing on- and off-chain decentralized digital identities, with the former being used for blockchain networks and the latter for self-sovereignty and privacy. While both types of decentralized identity build on the same cryptographic and identity primitives, there is no single wallet that handles both. Therefore, this paper proposes an orchestration solution for both wallet types, which enables their convergence to a single universal wallet and validates it with a real-life decentralized identity use case.
V zborniku šestindvajsete konference OTS 2023 so objavljeni prispevki strokovnjakov s področja informatike, v katerih so predstavljena nova spoznanja in trendi razvoja, vpeljave, prilagajanja ter upravljanja informacijskih rešitev, kot tudi konkretni uspešni pristopi in dobre prakse. Prispevki naslavljajo področja sodobnih arhitekturnih izzivov, klasične, generativne in globoke umetne inteligence, sodobnih spletnih ali mobilnih uporabniških vmesnikov, kot tudi tradicionalnih, brezstrežniških in decentraliziranih zalednih sistemov v oblaku. Tematike prispevkov obsegajo tudi zagotavljanje ustreznega skalabilnega okolja zanje ter avtomatizacijo testiranja, merjenje kakovosti in dostavo s proaktivnim naslavljanjem najpogostejših kibernetskih napadov. Rdečo nit prispevkov predstavljajo podatkovne tehnologije, ki so zastopane v obliki klasičnih podatkovnih baz, podatkovnih jezer ter učinkovitega zbiranja, obdelave in vizualizacije velepodatkov. Prispevki tako še naprej omogočajo boljšo povezanost IT strokovnjakov, informatikov, arhitektov in razvijalcev naprednih IT rešitev in storitev, kot tudi akademske sfere in gospodarstva.
V prispevku predstavljamo evropski okvir digitalne identitete s poudarkom na evropski denarnici za digitalno identiteto (EUDI) za fizične osebe in predlagani evropski poslovni denarnici (EBW) za pravne osebe. Osredotočamo se tako na regulativni okvir, vloge udeležencev in model zaupanja, na katerem temeljijo denarnice, kot tudi na tehnično arhitekturo, vključno z digitalnimi poverilnicami, formatoma SD-JWT VC in mdoc ter protokoloma OpenID4VCI in OpenID4VP. Praktično uporabo digitalnih denarnic prikažemo z referenčno implementacijo izdajatelja in preveritelja digitalnih poverilnic ter primerom prijave v spletno storitev z EUDI denarnico. V razpravi primerjamo stopnjo zrelosti obeh okvirov ter obravnavamo možnosti in zahteve za vključevanje organizacij v nastajajoči ekosistem evropskih digitalnih denarnic.
Hiter razvoj na področju tehnologij veriženja blokov prinaša številne možnosti inovacij in vpeljave novih poslovnih modelov. Vpeljava hranjenja podatkov v verige blokov v poslovna okolja prinaša predvsem transparentnost podatkov, integriteto, boljšo dostopnost, varnost in možnost decentraliziranega upravljanje podatkov. Vpeljava hranjenja podatkov v verige blogov prinaša s seboj tudi številne inženirske izzive, ki jih je potrebno nasloviti v okviru razvojnega procesa tovrstnih rešitev. Namen prispevka je snovalcem tovrstnih programskih rešitev predstaviti nabor inženirskih pristopov, ki jih je smiselno vzeti v obzir pri analizi, načrtovanju, vrednotenju ali preoblikovanju na verigah blokov temelječih programskih rešitev. V prispevku povzamemo ključne inženirske izzive razvoja tovrstnih informacijskih rešitev ter predstavimo nekatere praktične rešitve za predstavljene izzive. V prispevku izpostavimo izzive in rešitve vpeljave verig blokov na performančne lastnosti in skalabilnost programskih rešitev. V primerjavi z dostopnimi časi podatkovnih baz se izvršitve transakcij in povpraševanj pri obdelavi podatkov zapisanih v verigah blokov soočajo tudi z višjimi latentnimi časi. Ti izhajajo iz razpršenosti podatkov med bloki, omejitve velikosti blokov in konstantnega preverjanje integritete zapisanih podatkov. Nenazadnje je pri arhitekturnem načrtovanju potrebno vzeti v obzir, da so v verige blokov zapisani podatki nespremenljivi, kar pogosto trči ob temeljno potrebo programske rešitve po njeni evoluciji.
Z vse pogostejšo uporabo interneta in migracijo storitev iz fizičnega sveta v digitalni, postajajo vprašanja o varnosti, zasebnosti in digitalnem lastništvu osebnih podatkov vse pogostejša. Ena izmed ključnih tehnologij, ki omogoča razvoj rešitev na tem področju, so ničelno spoznavni dokazi (ang. zero-knowledge proofs, ZKP). ZKP so kriptografski protokoli, pri katerih dokazovalec dokaže pravilnost poljubne trditve preveritelju, ne da bi pri tem razkril dodatne informacije ali svoje podatke. V članku predstavimo ZKP protokole in njihove razlike, s posebnim poudarkom na dveh najpogostejših družinah protokolov: zk-SNARK in zk-STARK. Njihovo uporabno vrednost prikažemo na področju samo-upravljane in decentralizirane identitete ter na področju strojnega učenja. Pri decentralizirani identiteti ZKP omogočajo deljenje podatkov brez razkritja zasebnih informacij, medtem ko pri strojnem učenju omogočajo preverljivost izhodov modelov. To pomeni, da lahko uporabnik preveri, ali je bil za generiranje napovedi dejansko uporabljen pravilno izbran model.
V zborniku sedemindvajsete konference OTS 2024 so objavljeni prispevki strokovnjakov s področja informatike, v katerih so predstavljena nova spoznanja in trendi razvoja, vpeljave, prilagajanja ter upravljanja informacijskih rešitev, kot tudi konkretni uspešni pristopi in dobre prakse. Prispevki naslavljajo področja sodobnih arhitekturnih izzivov, klasične, generativne in globoke umetne inteligence, sodobnih spletnih ali mobilnih uporabniških vmesnikov, kot tudi tradicionalnih, brezstrežniških in decentraliziranih zalednih sistemov v oblaku. Tematike prispevkov obsegajo tudi zagotavljanje ustreznega skalabilnega okolja zanje ter avtomatizacijo testiranja, merjenje kakovosti in dostavo s proaktivnim naslavljanjem najpogostejših kibernetskih napadov. Rdečo nit prispevkov predstavljajo podatkovne tehnologije, ki so zastopane v obliki klasičnih podatkovnih baz, podatkovnih jezer ter učinkovitega zbiranja, obdelave in vizualizacije velepodatkov. Prispevki tako še naprej omogočajo boljšo povezanost IT strokovnjakov, informatikov, arhitektov in razvijalcev IT rešitev in storitev, kot tudi akademske sfere in gospodarstva.