Cybercrime is one of the most significant security challenges of the 21st century. However, official statistics do not provide insights into its prevalence and nature. Representative cross-sectional field studies may help fill this gap, focusing on differences between urban and rural technology users. We (a) investigated the association between the purpose of computers and other electronic device usage and perceived vulnerability, (b) compared the differences in the purpose of computers or other electronic device use and perceived vulnerability, and (c) compared the perceived cyber victimization between residents of rural and urban areas. We conducted a field study that resulted in a representative sample of the Republic of Slovenia in Europe. We found several significant differences in the purpose of technology use and perceived cyber victimization. Furthermore, the results indicate that the purpose of technology use is somehow associated with perceived vulnerability in cyberspace; however, such associations are different in cyberspace than in the material world.

V sodobnem času, zaznamovanem z dinamičnimi varnostnimi problemi in visokimi pričakovanji, je učinkovito izvajanje policijske dejavnosti mogoče spodbuditi skozi izkoriščanje potencialov sodobne tehnologije in podatkov. Trende na področju trajnostnega razvoja in pametnih ter varnih skupnosti zato spremlja vzporedni razvoj t. i. pametne policijske dejavnosti. Ta se nanaša na sodobno strategijo, ki je znanstveno podprta in vključuje inovativno izkoriščanje informacijske tehnologije v podporo odločevalskim in operativnim dejavnostim. Cilj je okrepiti uspešnost in učinkovitost policijskega dela ter na dokazih temelječo in v probleme usmerjeno policijsko dejavnost. Policijske organizacije lahko z uporabo tehnologije in informacijskih rešitev optimizirajo delovne procese in komunikacijo, izboljšajo svojo situacijsko ozaveščenost in odzivnost ter nasploh prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. V prispevku predstavljamo pregled sodobnih tehnološko podprtih pametnih rešitev, ki se uporabljajo na področju policijske dejavnosti s ciljem prikazati nekatere prednosti in izzive tehnološkega razvoja policijskih organizacij.

V prispevku predstavljamo sodobne izzive romske skupnosti v Prekmurju. V Sloveniji se Romi kljub zakonodaji in programom za integracijo še vedno soočajo z izzivi, kot so slabše bivalne razmere, nizka zaposlenost in socialna izključenost. Na območju Prekmurja lahko zaznamo primere dobrih praks, ki vplivajo na boljšo kakovost življenja Romov. Prikazani so primeri policijskega dela v romski skupnosti, kjer policisti Policijske uprave Murska Sobota izvajajo preventivne dejavnosti in sodelujejo z romskimi predstavniki za gradnjo medsebojnega zaupanja, opisan je primer delovanja lokalnih oblasti z vidika prostorskega urejanja in socialnega vključevanja, predstavljeni so primeri dobrih praks medijskega poročanja o romski skupnosti. Podrobneje so kot primer dobre prakse predstavljeni projekti, ki jih za in z romsko skupnostjo izvajajo na Ljudski univerzi Lendava. Prispevek ne idealizira življenja Romov v Prekmurju, prikaže pa dejavnosti, ki vplivajo na boljše življenje tako romske skupnosti kot večinskega prebivalstva v Prekmurju.

Pandemija, ki se je začela marca 2020, je policijo prisilila k prilagajanju na hitro spreminjajoče se okolje. Nobena predhodna študija do zdaj še ni raziskala, kaj se je v slovenski policiji dejansko spremenilo in kako so te spremembe vplivale na policijsko dejavnost. Z raziskavo, izvedeno junija 2021, v kateri je sodelovalo 355 slovenskih policistov, želimo preseči manko vedenja o vplivu pandemije na spremembe v izvajanju policijskega dela. Anketiranci so ocenjevali vpliv organizacijskih sprememb zaradi pandemije na njihovo operativno delo, na njihove odnose s prebivalci, ocenili pa so tudi odziv policijske organizacije za zmanjševanje tveganj za njihovo zdravje, povezanih s pandemijo. Policisti poročajo, da so se poslabšali tako odnosi znotraj policijske organizacije kot odnosi policistov s skupnostjo. Po oceni anketirancev je, v nasprotju z odnosi, ostala kakovost večine policijskih postopkov nespremenjena v primerjavi s časom pred nastopom epidemije. Anketirani policisti so zaznali poslabšanje na področju upoštevanja zakonov in predpisov pri prebivalcih – prednjačijo neupoštevanje zakonov in predpisov za zajezitev epidemije virusa SARS-CoV-2 in posledično nepripravljenost prebivalcev, da bi policistom pomagali pri uveljavljanju te zakonodaje in pravil.