Monografija predstavlja prvo celovito in sistematično analizo stanja uporabe generativne umetne inteligence (GEN-UI) v izobraževanju v Sloveniji. Raziskava, strukturirana skozi enajst tematskih področij, zajema različne deležnike vzgojno-izobraževalnega sistema na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Vsebina ponuja poglobljen vpogled v vrste, pogostost in namene uporabe GEN-UI v osnovnih, srednjih šolah ter fakultetah. Obravnavani so izzivi, s katerimi se srečujejo deležniki pri uporabi GEN-UI, etična vprašanja ter pedagoške priložnosti, ki jih omogočajo orodja GEN-UI. Analizirane so tudi potrebe po usposabljanju, zaznane tehnične omejitve ter predlogi za optimizacijo uporabe GEN-UI v pedagoških procesih. Poseben poudarek je namenjen percepciji vpliva GEN-UI na različne vidike vzgojno-izobraževalnega dela, vključno z organizacijsko podporo, zaznanimi koristmi, uporabniško izkušnjo ter doživljanjem procesov učenja, poučevanja in vodenja ob uporabi GEN-UI. Monografija predstavlja pomemben znanstveni in strokovni doprinos k področju edukacijskih ved ter nudi dragocene usmeritve za oblikovanje strateških politik in odločitev na področju vzgoje in izobraževanja v prihodnosti.
Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks.
Nova obzorja v predmetno specifičnem izobraževanju: Raziskovalni vidiki predmetnih didaktik. V zadnjih treh desetletjih so se na področju predmetno specifičnega izobraževanja razvile različne raziskovalne metode. Predmetne didaktike so utrdile svoj položaj med znanostmi, seveda vsaka na svoj način in z lastnim tempom. Znanstvena monografija Nova obzorja v predmetno-specifičnem izobraževanju vsebuje celovite in poglobljene raziskave znotraj predmetnih didaktik, ki jih je napisalo več avtorjev iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške in Češke. Monografija predstavlja za razsikovalce s tega področja pomembne nove ideje in dogajanja. Odseva tako raznolikost raziskovalnih vprašanj na tem področju kot tudi vrsto metod, ki se uporabljajo za njihovo raziskovanje. Monografija je sestavljena iz štirih tematskih delov: STEM izobraževanje, izobraževanje na področju športa in umetnosti, izobraževanje na področju družboslovja in humanistike in pedagogika. Upamo, da bo monografija prispevala nove informacije in znanja k razvijajočemu se, vendar izjemno pomembnemu področju raziskovanja.