In recent years, early olive fruit drop has been observed in the northern Mediterranean regions, causing significant economic losses, although the exact cause remains unknown. Recent studies have identified several possible causes; however, our understanding of how olive trees respond to these environmental stresses remains limited. This study includes an analysis of selected meteorological and flowering data for Olea europaea L. “Istrska belica” to evaluate the use of a chilling and forcing model for a better understanding of flowering time dynamics under a changing climate. The flowering process is influenced by high diurnal temperature ranges (DTRs) during the pre-flowering period, resulting in earlier flowering. Despite annual fluctuations due to various climatic factors, an increase in DTRs has been observed in recent decades, although the mechanisms by which olive trees respond to high DTRs remain unclear. The chilling requirements are still well met in the region (1500 ± 250 chilling units), although their total has declined over the years. According to the Chilling Hours Model, chilling units—referred to as chilling hours—represent the number of hours with temperatures between 0 and 7.2 °C, accumulated throughout the winter season. Growing degree hours (GDHs) are strongly correlated with the onset of flowering. These results suggest that global warming is already affecting the synchrony between olive tree phenology and environmental conditions in the northern Mediterranean and may be one of the reason for the green drop.
Olive groves are among the most endangered ecosystems in the Mediterranean due to climate change. Since 2018, the premature dropping of green olives (green drop) has been observed, leading to economic losses and a decline in olive production, though the real reason remains unknown. The study provides analysis of selected meteorological and phenological data for Olea europaea L. ‘Istrska Belica’ to evaluate the use of a chilling and forcing model for better understanding of flowering time dynamics under changing climate.The flowering process is affected by high diurnal temperature ranges (DTRs) in the period preceding flowering, resulting in earlier flowering. Despite annual fluctuations due to various climatic factors, an increase in DTRs has been observed in recent decades, but the mechanisms by which olive trees respond to high DTRs remain unclear. Chilling requirements are still well met in the region (1,500 ± 250 chilling units), but the total number of chilling units has decreased over the years. The growing degree hours (GDH) and the onset of flowering are strongly correlated. The results suggest that global warming is already affecting the synchrony between olive tree phenology and environmental conditions in the northern Mediterranean and may be the main reason for green drop. The trend towards earlier flowering and intermittent cold air intrusions during the spring months directly affect the flowering process, resulting in deformed flower buds and seedless fruit.
S projektom CRP V4-2216 Ohranjanje in izboljšanje proizvodnega potenciala tal za trajnostno pridelavo oljk (GO-TO S-OIL) smo želeli ovrednotiti neposredni učinek, ki ga imata čas in način uporabe oljčnih tropin, pridelanih v slovenskih oljarnah, na stanje tal, talno vodo, prehrano rastlin. Na območju slovenske Istre v oljčniku sorte ˈItranaˈ na lokaciji Marezige je bil zasnovan poljski poskus za ovrednotenje vpliva uporabe oljčnih tropin na okolje. Poskus je vključeval pet obravnav: kontrola ─ brez dodatka tropin – zatravljeno – obravnava 1; oljčne tropine, dodane na površino tal spomladi – obravnava 2; oljčne tropine, dodane in zadelane v tla spomladi – obravnava 3; oljčne tropine dodane na površino tal jeseni – obravnava 4; oljčne tropine dodane in vdelane v tla jeseni * – obravnava 5. Ugotovljeno je bilo, da oljčne tropine iz dvofazne predelave predstavljajo koristen organski dodatek za tla, saj izboljšujejo njihovo rodovitnost in zadrževanje vode. Vpliv oljčnih tropin na pH tal je odvisen od začetne kislosti tal. Spomladanski nanos oljčnih tropin lahko povzroči slabo ravnovesje hranil in izgubo dušika, zato je primernejši jesenski čas, ko je tveganje za izpiranje hranil in imobilizacija dušika manjše. Tropine je priporočljivo mehansko vdelati v tla, da se zmanjša možnosti točkovnega onesnaženja, vendar pa so zaradi vremenskih razmer možnosti mehanske vdelave v tla v jesenskem času lahko omejene. Za trajnostno rabo je nujno dolgoročno spremljanje vsebnosti težkih kovin, zlasti bakra in cinka, ki se lahko kumulativno nalagata ob ponavljajoči se uporabi oljčnih tropin.
Monografija obsega pregled znanja na področju prilagoditve oljk na sušne razmere ter pregled tehnologij namakanja oljk. Res je, da je oljka manj zahtevna vrsta, saj lahko uspeva v izjemno skeletnih tleh in je zelo dobro prilagojena na pomanjkanje vode v njih, a kljub fiziološkim prilagoditvam, lahko sušne razmere negativno vplivajo na rast, razvoj in pridelek oljk. Sušni stres lahko pri oljkah blažimo z deficitnim namakanjem. Deficitni način namakanja je oblika nadgradnje namakanja, saj z nadzorovanim primanjkljajem vode zagotovimo kakovost pridelka, obstoj rastline ter hkrati zmanjšamo porabo vode in energije. Deficitni način namakanja, temelji na načelu, da obrok vode dodamo takrat, ko ga rastlina najbolj gospodarno uporabi. Pri tem je ključnega pomena poznavanje rastlinske vrste, njenih anatomskih in morfoloških značilnosti, fizioloških prilagoditev na sušo, biokemijski odziv na stresne dejavnike in s tem vpliv na kakovost plodov in olja. Poleg tega je potrebno tudi poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na pridelovalne sposobnosti oljk, kot so lastnosti tal s svojimi vodno zadrževalnimi sposobnostmi ter dostopna voda v tleh. Ob skrbnem upoštevanju potreb rastline in okoljskih razmer z ustreznim delovanjem namakalnega sistema lahko dosežemo usklajeno razmerje med kakovostjo in količino pridelka o hkratnem varovanju potencialov naravnih virov.
Sorta ˈLeccio del Cornoˈ ni občutljiva na nizke temperature. Drevo sorte ˈLeccio del Cornoˈ je srednje bujne rasti, krošnja pa je zbita zaradi kratkih internodijev. Za oploditev potrebuje opraševalne sorte, kot sta ‘Pendolino’ in ‘Frantoio’ (nekoliko manj ‘Moraiolo’). Dozorevanje plodov je pozno. Sorta ima dobro in izmenično rodnost. Olje vsebuje srednje veliko tokoferolov in biofenolov ter velik delež oleinske kisline. Odporna je proti pavjemu očesu.
Sorta ˈPicholineˈ je dobro prilagodljiva na različne rastne pogoje. Drevo je srednje bujno in razširjene rasti. Sorta je delno samooplodna. Uporabljamo jo lahko za predelavo v olje in za vlaganje, čemur prilagodimo tudi čas in način obiranja. Plodovi so nekoliko večji, srednje pozno se barvajo in vsebujejo srednjo količino olja z visoko vsebnostjo biofenolov in srednjo vsebnostjo tokoferolov. Olje pri predelavi velikokrat težko izločimo. Nizke temperature in sušo sorazmerno dobro prenaša. Proti pavjemu očesu je malo občutljiva, občutljiva pa je na oljčnega raka.